Na kratko se predstavi.
Sem Jaka Fortunat, trenutno študent magistrskega študija Fakultete za upravo v Ljubljani. V prostem času gledam filme, berem mange in stripe, sem na YouTubu, skrbim za nemoteno delo/dogajanje v različnih skupinah, katerih administrator sem, se ukvarjam z glasbo, veliko spim in se veliko družim :) Manj pogosto rad tudi športam, kuham in igram igre.
Kaj se lahko drugi Yu-Gi-Oh! igralci naučijo iz tvoje poti/izkušenj?
V primerjavi z Mihčevo je moja Yu-Gi-Oh! zgodba krajša, a vseeno vsaj zame večinoma prijetna. Mislim, da se udeleženci slovenske scene lahko od mene naučijo predvsem, da so vsi začetki klavrni, polni padcev in spoznanj, da se inovativnost in vztrajanje poplačata in da se da igro s kartami povezati z drugimi veščinami in znanji ter to pridno izkoristiti. Sam nisem nikoli igral Tier 1 deckov, ker sem rad tako imenovani underdog - na tak način se mi zdijo dosežene zmage še toliko slajše. Menim, da se ravno pri tem najde razlika med nekom, ki argumentira neuspeh z razlogi, da je igral slabši deck, in nekom, ki verjame vase in v svoj čas, ki ga je posvetil zbliževanju z neko specifično strategijo.
Kaj so glavni faktorji, ki so ti pomagali do največjih dosežkov v preteklost?
Dosežkov nimamo toliko, kot jih ima igralec, ki bi se ga dandanes označilo za res dobrega, pa vendar za slovenske standarde spet ne tako malo. V času, ko sem igral kompetitivno, sem bil (po moje) dober, ker sem poznal veliko večino rulingov, ker sem bil pripravljen na čisto vse decke ter ker sem igral in vadil z dobrimi nasprotniki. Moram pa priznati, da sem v tem času imel na razpolago daleč največji nabor kart, kar se je takrat močno poznalo, vsaj na naših tleh (2x Evilswarm Exciton itd.).
Kaj bi svetoval nekomu, ki želi postati boljši v igri?
Naj najde zdravo razmerje igranja, ki žal ne more biti vedno le IRL, in naj se obenem udeležuje fizičnih turnirjev na nivoju višjem od lokalnih druženj. Osebno sem veliko napredoval, ker sem igral na stave, saj sem se zaradi tega bolj potrudil med samo igro, kot bi se, če ob zmagi ne bi izgubil/dobil ničesar. Mislim, da igranje Goat Formata pomaga v tistih res začetnih stopnjah razvoja igralca, in tistih končnih, velika večina igralcev pa stagnira vmes in ne naredi potrebnega mentalnega preskoka. Tu igranje Goat Formata v mojem pogledu ne pomaga. S prijatelji radi igramo tudi strukturiran draft, za katerega mislim, da je več kot odličen pokazatelj stopnje, v kateri se igralec nahaja. Verjetno je skrbno zložen draft nekaj najboljšega v tej igri, saj kaže tako na deckbuilding sposobnosti kot tudi na igranje v obliki manevriranja z resursi, branje nasprotnikovih kart, načrtovanje itd.
Kakšni so tvoji načrti na kompetitivni Yu-Gi-Oh! sceni v prihodnje?
Sodeč po tempu igre in odnosu Konamija do igralcev me meta scena skoraj zagotovo ne vidi več, česar mi je po svoje škoda, saj med igranjem zadnjega turnirja nisem vedel, da je to moj zadnji turnir Current Advanced Formata. Še naprej bom pa skrbel za izvajanje draft turnirjev in turnirjev drugih formatov za vse tiste, ki smo še vedno željni občasnega igranja te igre.
Tvoj »all-time« najljubši deck?
Ali Evilswarm ali Macro Rabbit. Igranje teh deckov v tistem času me spominja na dobre čase tako v igri kot na sploh. Igra je bila počasnejša, igrale so se dejanske Trap karte. Misliti si moral v obeh krogih: v lastnem in v nasprotnikovem, največji doprinos takratnih deckov pa je bil po mojem že na samem začetku stika z njimi - pri deckbuildanju.
Sedaj pa še par besedic o kozah.
Zakaj igraš Goat Format?
Poleg napisanega v članku Zakaj igram Goat Format (https://slogoatsss.github.io/blog/2018/09/25/Zakaj-igram-Goat-Format) bi želel omeniti še, da je ta format le srednje blizu mojemu/mojim najljubšim formatom. Igram ga, ker hočem igrati igro, a mi bolj ustreza manj testiranja in finančnih investicij v meta decke. Igram ga, ker so pravila po dogovoru prirejena za igralcu prijaznejšo igro (igramo brez zapisovanja in z omejitvami števila kart v Main Decku na primer) in ker se vsi Slogoatsss turnirjev udeležujemo načeloma zaradi istih razlogov. Všeč mi je, kar sva z Alenom pripravila in da lahko (zaradi tega) odigram več kot solidno igro z Miho, Matijo in še kom. Za aktivnost v hobiju mi ni problem plačati 10€ prijavnine, četudi bi imel za nasprotnike sedem Mih (in s tem nične možnosti za zmago?). Nenazadnje igram Goat Format, ker je to trenutno edina alternativa meta sceni, ki jo prakticiramo v Sloveniji. Če bi kdo pripravil turnir kakšnega drugega interesantnega formata, bi se verjetno udeležil tega.
Česa ne maraš pri Goat Formatu?
Da včasih preprosto ne moreš ničesar: če ima nasprotnik Magician of Faith + Tsukuyomi + Spell karta combo in ti nimaš odgovora v prvih dveh, treh krogih, si zaključil. Dva kosa Trinityja + Sinister Serpent tudi zaboli (nikakor pa ni nepremagljivo). Nazadnje ne maram, da ni prakse odsajdati Pot of Greed preko »Gentleman’s Agreementa«.
Opiši svojo izkušnjo v času dejanskega formata (leto 2005)
Moje dojemanje igre, ki je bila takrat samo igra v šoli in med/za/pred bloki, je bilo osnovnošolsko ter s tem nedolžno, naivno in zabavno. Sem pa že od malega razumel osnove ekonomičnega ravnanja z imetjem, zato sem si že takrat pridno nabiral večje količine kart, kljub temu, da mi starši niso nikoli kupili niti enega paketka (sam si ga tudi nisem). Tako so že od praktično samih začetkov ljudje hodili k meni po določene karte. Resneje sem začel sem z Earth Toolbox deckom, ki mi ga je sestavil Dean Rojc, daleč največ iger pa sem preigral v tistem času z Nacetom Zavrtanikom med poletji na morju.
Tvoj najljubši deck?
Ga ni oziroma je to dejansko Goat Control z določenimi spice dodatki. Mora biti nekaj v njem, da ga naredi manj klasičnega in bolj »mojega«. Takšne decke nosim na Slogoatsss turnirje. Če ne bi bil s točkami investiran v lestvico lige, bi zagotovo igral vsakič povsem drugačen deck: od P.A.C.M.A.N.a in Aggra do Burna in Chaos OTKja.
Na strani so objavljeni Feature Matchi tvojih iger. Kaj se lahko gledalec nauči iz teh matchev?
Mislim, da res ogromno. Slučaj je, da je ravno na teh (trenutno) treh videih ujetih bore malo misplayev z moje strani, česar sem vesel. Na videih je moč včasih videti karte v rokah, interakcijo med igralcema, hitrost igranja in gestiko. Ravno pri slednjem se pri ponovnih ogledih veliko naučim o nasprotniku in sebi, še posebej če imam vpogled tudi na karte v roki.
Si optimističen ali pesimističen glede prihodnosti »slovenskega goat communityja«?
Težko se odločim, a načeloma sem bolj optimističen. Vse skupaj je vseeno precej težje spravljati skupaj kot izgleda, veliko morava z Alenom kontaktirati ljudi, da nas je dovolj in velikokrat morava popustiti, da so vključeni zadovoljni. Lahko bi rekel, da se bo verjetno vedno našlo 8 igralcev, ki bi raje igrali nekaj drugega kot meto, kar je res. A uskladiti interese teh osmih ljudi, ki so po večini študentje, je kar zahtevno. Zato se pač mora nekdo odrekati in posvetiti nekaj časa, da zadeva teče, četudi neprofitno. Nekateri bi igrali 2014 format, nekateri bi imeli več nagrad za vsakega igralca ob prijavi, nekateri bi plačali manjše prijave, nekateri bi radi imeli turnirje v domačem kraju, nekateri bi radi igrali Hobby League karte - za to sem res hvaležen vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izpeljavi teh dogodkov, da zadeva deluje v zadovoljstvo ljudi. :)
Kar koli, kar bi še želel povedati?
Sam nisem nikoli želel izpodrivati meta scene, naj igra vsak, kar hoče. Konec koncev so redni turnirji vodilo za uspeh in kontinuiranost igre. Bi pa nekako želel, da si praktično vsak vzame en Regionals prost in se nam pridruži. Mislim, da ima s tem zelo malo za izgubiti, deck dobi zastonj na posojo. Še bolj kot to pa spodbujam pripravo kakšnega drugega turnirja ali dogodka z vaše strani, sam bom takšne iniciative zagotovo spodbujal.
Se vidimo in lep pozdrav!
