Pozdravljeni! Moje ime je Jaka Fortunat in bom za Goat blog napisal krajši članek o tem, zakaj igram Goate.
Goate ali Goat Control deck sem si sestavil kot verjetno eden prvih v Sloveniji. Če me spomin ne vara, sta me o tem formatu in prej omenjenem decku, po katerem je format dobil ime, seznanila Matija Saksida in Nace Zavrtanik. Sprva mi ideja ni ravno dišala, saj sem bil takrat še relativno kompetitivno aktiven, kolikor je pač šlo za slovenske standarde tistega obdobja. Verjetno mi je, kdorkoli je že to bil, to omenil/predlagal, ker je sam želel neko fiksno deviacijo takratne kompetitivne igre in ker je vedel, da imam resurse za sestavo vsaj enega takšnega decka. S pomočjo Kris Perovićeve Goat Format War League deckliste (»http://kperovic.com/blog/goat-format-war-league-report/«) sem na kup spravil 40 kart Main Decka, Thousand-Eyes Restricta in okviren Side Deck po zbranih informacijah ob pregledu in analizi takratne mete. Osebno sem se vedno želel distancirati od kopiranja decklist in sem zato želel implementirati različne tech choice stila Night Assailant, D.D. Warrior Lady (takrat D. D. Warrior Lady) in Don Zalooga, a sem, ob testiranju z vedno širšim krogom prijateljev, prišel do ugotovitve, da je v Exarion Universe formatu, torej formatu, ki v resnici nikoli ni obstajal (obravnavan Goat Format je trajal od 6ega junija 2005 zaradi opustitve Sand Trap pravila do 1ega avgusta istega leta zaradi izida seta Cybernetic Revolution v Nemčiji, Exarion Universe pa je postal legalen šele prvega septembra 2005), Perovićeva lista pravzaprav popolna. Vsaj kar se Goat Control decka tiče. V mirror matchu najlažje zmagaš, če igraš ta deck, če igrata oba identičnega se pa na dolgi rok pokaže, kdo ima več znanja. Nekaj takega. Načeloma naj bi to znanje zajemalo vse ključne aspekte igre, od osnovnih 1 za 1 menjav, advantaga, tempa, branja, blefiranja, poznavanja lastnega (in v tem primeru nasprotnikovega) decka ter kalkuliranje statističnih možnosti. Recimo, da se z napisanim večinoma strinjam. Vedno me je pa motilo, da igram format, ki je umeten. Za umetne formate so pravila kreacije teh najbolj dopustna, saj lahko dopuščamo in prepovedujemo karte (in pravila?) po ljubi volji. Zatorej bi težko izpodbijali dejstvo, da je pretekli format z dodatki kart(e) (kar ga naredi umetnega) vsekakor slabši od premišljenega umetnega, kjer ni absurdnih kart, kot je na primer Pot of Greed in kjer so vse karte veliko bolj enakovredno močne. Ravno zaradi spisanega sem bil veliko bolj vesel, ko sem začel opažati opuščanje Exarion Universa kot legalne karte formata. Torej smo dejansko igrali in s tem z novodobno mentaliteto razvijali dejanski stari format. To je obenem tudi pomenilo možnost na drugi pogled široke palete opcij kart, ki so zapolnile dva slota, ki sta ju prej fiksno zapolnjevala 2 Exarion Universa. Iz teh dveh kart se struktura decka »poruši« in se posledično v bistvu ukvarjamo z gradnjo recimo optimalnega decka od temeljev navzgor. In ravno to, po mojem mnenju, daje igranju nezaključenih formatov čar in življenje.
Dovolite, da se vrnem k kronološkemu pregledu mojega pogleda na igranje tega formata. Med začetne privlačnosti na novo spoznanega formata bi sam štel še omejen cardpool, odsotnost omejenosti Fusion Decka in katastrofalen pristop do formata v času njegovega obstoja. Če na kratko pojasnim slednje: ob izidu seta Cybernetic Revolution, ki je resda končal obdobje Goat Formata kot ga pozna večina, so na prvem večjem dokumentiranem turnirju (Shonen Jump Boston 2005 10. septembra) le trije igralci v top 8 igrali Cyber Dragona v Main Decku, karto, ki je bila že takrat, v času manjše internetne povezanosti, le Super Rare in precej nedraga. O tem ne bom več zgubljal besed. Želel bi le še reči, da imamo danes veliko boljše možnosti in orodja za kakovostno razvijanje strategij in da je takratna izvedba tega formata za moje pojme nerelevantna za kumulacijo kakršnihkoli izsledkov.
Kot drugo atraktivno razliko od današnjih formatov sem omenil odsotnost omejitve Fusion Decka, kot se je takrat imenoval danes Extra Deck. Tu bom kratek, všeč mi je to, da imam na izbiro ogromno Fusion Monstrov (156 ali 52 playsetov, če smo natančni), kar sam pridno izkoriščam. Tako v teoriji kot tudi v praksi ni niti enega razloga proti posedovanju čim večjega števila kart v Fusion Decku, bil sem priča situacijam, ko sem potreboval 2 Darkfire Dragona, spet drugič sem potreboval 2 Gatling Dragona itd.
Zadnje, kar se mi zdi smiselno omeniti, je omejenost cardpoola. Ravno tu bi omenil, zakaj se več ne trudim kompetitivno udejstvovati v Yu-Gi-Oh!u in kaj je tisto, kar mi pri Goat Formatu vseeno/še vedno ni všeč. Od sledenja meti me odbija ravno lastna povezanost z investicijami in željo po posedovanju vseh trend kart. Tisti, ki me poznajo, vedo, da sem bil vedno med prvimi, ki so imeli novejše vredne karte novih setov (na primer Evilswarm Exciton Knight, Number 101: Silent Honor ARK v času Rank 4 deckov). To bistveno bolj pripisujem veliki količini kart, ki si jih lastim, kot temu, da sem pripravljen nove drage karte kupiti. Tako je moj odnos s to igro funkcioniral takrat, danes je spremljanje trendov in prihajajoče mete le še senca tega, kar je bilo v preteklosti. Pa vendar še vedno kolikor toliko spremljam MarketWatche, Cardmarket, OCG dogajanje in bodoče kompetitivne decke in/ali archetype. Preprosto se mi ni zdelo vredno ugotavljati, kaj je tisto, kar bo evropski trg zagrabil in česa ne bo, to bi opisal kot nekaj najbolj skreganega z logičnim razmišljanjem, kar sem do sedaj doživel v življenju. Delni krivci za to so tudi konstantno zviševanje cen poštnin iz Slovenije v tujino, slabi pogoji poslovanja Cardmarketa, neutemeljene in na sploh slabo strukturirane ban liste ter izredno pogosto izdajanje novih Yu-Gi-Oh! produktov, naj si bodo to core seti ali reprint seti. Odločitev za opustitev kompetitivne igre se mi iz tedna v teden obrestuje, saj se ne potrebujem ubadati z novimi End of Match procedurami, procentualnim zastopanjem FTK deckov, 2-card Extra Linkov in v drugih igrah nezaslišanim power creepanjem, obenem mi neaktivnost v tem hobiju koristi v osebnem življenju. V prostem času mi tako paše igrati Goat Format igre ali draftati, pri čemur slednje vzame bistveno več pripravljalnega časa, saj je potrebno deck prvo sestaviti. Za igranje goatov sem tako neposredno navdušil kar nekaj slovenskih igralcev, s katerimi smo na lastno pest že večkrat izvedli manjše turnirje z osmimi sodelujočimi. Kot podobno variacijo bi vam na tej točki svetoval še prej omenjeni draft, saj se pri igranju tega izkaže še on-point sestavljanje decka. Ampak to je članek za kdaj drugič.
Končno smo prišli do pozitivnih lastnosti igranja Goat Formata. Klasičen Main Deck tu stane 30€, načeloma pa še manj, ker ima vsak igralec že v lasti karte kot so Mystical Space Typhoon, Heavy Storm, Pot of Greed in podobne. Tako je situacija, ko imamo na voljo uro (ali več) za igro, podobna scenam iz serije, kjer so se akterji srečevali na ulicah, izvekli duel diske in se instantno dvobojevali. Lepo je, da nismo odvisni od časa, s čimer se sklicujem na trenutno meto in da imamo nekakšno alternativo, katero lahko uporabimo za igranje s praktično komerkoli. Nikakor ne pravim, da je Goat Format najboljši format, osebno bi recimo prej favoritiziral tako imenovani pre-DUEA Format (od ban liste 14ega julija 2014 do 15ega avgusta istega leta zaradi izida seta Duelist Alliance) ali dejanski DUEA format do izida seta The New Challengers novembra leta 2014, pa vendar je iniciatorjem tega „gibanja" obuditev tega formata nekako uspela in to toplo sprejemam. Lahko bi se tudi reklo, da je Konami v izredno majhni meri začel alternative opažati, indikator česar sta recimo Side Eventa na letošnjem nemškem in angleškem državnem prvenstvu, kjer so igrali Tradition Format.
Če je igranje Goat Formata naš edini stik z Yu-Gi-Oh!om, potem se lahko kar hitro formata naveličamo. Zato pa je tu esencialnega pomena igranje v zdravi meri. Če smo pripravljeni za igranje in testiranje vložiti velike količine časa, potem bi bilo skoraj bolj smotrno ta čas porazdeliti na druge formate, vsaj druge decke. Ko nekomu od mojih prijateljev, vključujoč meni, zapaše igrati igro, se kontaktiramo, dobimo in odigramo nekaj iger ob hrani, pijači, „glasbi" in družbenju. Ponavljajočih stvari se zelo počasi naveličam, vem pa, da z drugimi ni tako, zato bi zavoljo ohranitve dodatnega igralca temu svetoval na zmanjšanju časa vloženega v en deck. Drugi negativen pogled teh časov so relativno slabi match-upi proti raznim degenerativnim strategijam, kot so FTK decki, saj ni Hand Trapov in imamo posledično v prvi igri zelo malo odgovorov na nasprotnikov gameplay. Objektivno je najbolj odbijajoč dejavnik, ki vpliva na pogostost turnirjev Goat Formata in število udeležencev na teh ravno nerazvitost in nepodprtost. Dejstvo je, da alternativen format ne bo in ne more biti tako podprt, kakor je podprt trenuten dejanski Advanced Format. Zato se, vsaj na začetku, stežka zberemo na turnirju v osmih, da bi lahko izpeljali osnovno obliko Single Elimination turnirja. Zato pa pišem ta članek in zato je bila postavljena temu namenjena spletna stran in Facebook skupina.
Torej, če povzamem, je igranje Goat Formata solidna zamisel, ki ni odvisna od kakovosti trenutnega formata, nima eksternih vplivov na gibanje cen kart v Goat Formatu in služi kot hitra in efektivna zapolnitev prostega časa, saj boste s časom srečevali vedno več ljudi, ki imajo Goat Format deck pripravljen za igro. Alternative trenutnemu Advanced Formatu so v porastu, zato so ustvarili Goat Format sekcijo na Dueling Booku, vedno več je tudi diskusij in ugotovitev na te tematike. Jaz sem večinoma vedno na voljo za Goat Format igro z različnimi decki, če ne drugega zato, ker je to deck, ki bi si ga, če se bom za prodajo vseh mojih kart kdaj odločil, ohranil, saj predstavlja čistost igre, v kateri uživam.
